Objavljena dela mladih slovenskih avtorjev

Urh Milošič: Srečni svinčnik

Nekoč se je po cesti sprehajal fant Tobi. Spotaknil se je ob rdeč svinčnik. Pobral ga je in si ga pospravil v žep. Ko je Tobi prišel domov, je začel delati domačo nalogo iz matematike. Ko je pri sedmem računu zapisal, da je tri plus tri devet, je najdeni svinčnik poskočil in poradiral odgovor. Fant ni mogel verjeti svojim očem. Ugotovil je, da je svinčnik čaroben. Že pri naslednjem računu je zaklical: “Srečni svinčnik pravi odgovor veš, na list zapisati ga smeš!”. Svinčnik je ubogal in Tobiju zapisal preostalo nalogo brez napake. Od tega dne se Tobi in srečni svinčnik nista nikoli več ločila. Kadarkoli je Tobi potreboval pomoč pri odločitvi, mu je pomagal najdeni svinčnik. Mentorica: Irena Prelog

Jernej Leva: Črna gora

Ko se ta povest začenja, moraš vedeti, dragi bralec, da se je le ta odvijala v davnem času naših praprapradedkov, ko so se na svetu še potikale vile, divje babe,škrati in druga čarobna bitja naših gozdov. Na začetku naše povesti vidimo v majhni kočici sredi gozda tri brate,kako se stiskajo in trepetajo ob majhnem ognju. Bili so to Gorazd, Radoslav in Janez ter njihov oče Črtomir, ki so že lep čas živeli v koči, odkar jim je umrla mama. Umrla že pri porodu Janeza. A še vedno je skrivnost, zakaj je bil stari Črtomir tako zamišljen. Ljudje so si z leti naredili svoje domneve, toda resnice ni poznal nihče. Pa poslušajte pozorno, kaka je resnična zgodba o tem. Ko je bil Črtomir še mlajši,si je našel najlepšo izmed deklet v vsej dolini ter jo vzel za ženo. Bog jima je dal otroke, srečo, blagostanje, le ženi… Nadaljuj z branjem →

Majna Resinovič: Sonet

Srca bolest naj se razkrije končno, ki upa sladkega se je naužila grenko, kot jutra brhko lice sončno, ki tema ga brez milosti ubija. Srce ti grešno, ti neubogljivo, zamanj si, oh, zamanj mi to storilo! Oh, bol presladka, zdaj te je zalilo nešteto solz in bridkost odplaknilo. Bilo prehudo stati je ob tebi, ob ognju, ki obseva tvojo hladnost – še čutim jo lahko globoko v sebi. Bilo preveč je upov zlatih, sedaj so vsi globoko pokopani v bridkih solz grobovih teh bogatih.

Jernej Leva: Rdeča kapica

Mama kuha,mama peče, Rdeči kapici poreče: “Moja mala, k noni pojdi, ki bolana je zelo, te dobrote ji ponesi, da pozdravi jo vse to!” Rdeča kapica pokima, mama nekaj še doda: “Varji strašne se zverine, volka požeruškega, pazi le, da si na poti, ki ne vodi iz gozda.” Kapica se koj odpravi, hitro pride do gozda, a ji nekaj pot prekriža, tega bitja ne pozna. Volk že ni, si sama pravi, saj je takšen kot gospod; lep klobuk, visoki čevlji, saj gotovo ni falot. A gospod je stvar zvijače, bil je le hudobni volk, da bi Kapico dobil v kremplje, hitro je pretrgal molk. “Dobro jutro, mala dama, le kam tebe pelje pot? Saj sem že od daleč vohal, da ‘maš cekar poln dobrot.” “Tale pot me k noni pelje, dobri, spoštovan gospod, prav zato ‘mam, kot ste rekli, cekar poln vseh dobrot.” “No”, si… Nadaljuj z branjem →

Alex Mihačimovič Žmegač: Šola nekoč

Nekoč otroci niso imeli veliko prostega časa, saj so morali vsako jutro peljati krave na pašo, očistiti hlev, nato so se pa odpravili v šolo. Nekateri so morali uro ali več hoditi peš do šole. V starih časih so učitelji strožje kaznovali, učenci so morali klečati na koruzi ali v kotu. Jedi niso bile tako raznolike, saj so večinoma jedli kruh, mleko in žgance ter pili belo kavo. Že od prvega razreda so imeli ocene, zdaj jih imamo komaj v četrtem razredu. Če učenci niso uspešno končali razreda, so razred ponavljali. Učenci prvega razreda šole Mladika so imeli učilnice v spodnjem delu šole, ostali pa v zgornjem nadstropju. V šoli ni bilo možno jesti kosila, saj šola tega ni ponujala. Tudi delovnih zvezkov niso imeli, zato so si morali večinoma vse zapomniti in pridno poslušati. Učili so se nemški, angleški in srbo-hrvaški jezik. Pozimi so… Nadaljuj z branjem →

Martin Kren: Voda

1. Denar je sveta vladar pravijo, bankovci se kar tako pojavijo. Kaj pa ko nič denarja več ostane, takrat voda sveta vladar postane. 2. Lahko smo srečni da jo imamo vsaj mi, v Afriki pa je ponekod sploh ni. Reka Nil je čista in sredozemsko morje beži, ne tako kot Balaton ki sredi Madžarske čepi. 3. Najdemo jo v jezerih, potokih in rekah, ki tečejo ob smrekah. Največje veselje pa je le, ko v bazenu voda prave temperature je

Martin Kren: Zvezde

Zvezde so lučke neba, skoraj vesoljska svetloba vsa. Svetijo nam in nas grejejo, podnevi pa se nam na skrivaj smejejo. Zvezde čvekajo ves dan in noč tako, da jim podnevi zmanjka moč. Zato nam podnevi ne dajejo svetlobe, zamenja jih Sonce, ki nam zjutraj pokuka v sobe. Zvezde smo lahko tudi mi, mogoče ne čisto vsi. Miley na njeni krogli visi, Justin pa na koncertu pleše, poje vse dni. Luna jim pomaga dneve in noči, enkrat je velika, drugič je ni. Ker Luna ni iz sira in nikoli ne spi, ponoči ne smrči in otrok lahko zaspi.

Nika Horvat: Moja mama

Mama se smeje kot sonček, jaz pa sem njen bonbonček. Je lepa kot roža, zvečer pa me po glavi boža. Zna najboljše kuhati, še boljše z nami se igrati. Je sladka kot čokolada, ima sladek pogled kot marmelada. Ko fotografira, nastane slika, na koncu povedi pa pika.

Ana Julia Donko: Moja mama

Moja mami je še mlada in vse otroke nas ima rada. Z mano tudi se uči in pomaga, če me kaj skrbi. Včasih tudi se jezi, a prav hitro jo razvedrimo mi. Rada z nami se igra in nas nasmeje od srca. Mami, rada te imam, ker zame skrbiš vsak dan. Lepo je biti ob tebi, kadar te ni, komaj čakam, da se vrneš ti. Zelo rada te imam in nikomur te ne dam.

Jaša Potočnik: Moja mama

Moja mama je najboljša. Sama skrbi za naju z bratom, ker sta moja starša ločena. Ločila sta se, ko sem jaz bil še zelo majhen. Ima veliko dela in skrbi, zato ji z bratom včasih pomagava pri delu. Brat odnese smeti, jaz pa posesam po hiši. Mama skrbi, da mi je lepo, da imam streho nad glavo in da nikoli nisem lačen. Vedno mi poskuša izpolniti želje, če je le mogoče takoj, ali pa kasneje. Svoje obljube nikoli ne prelomi. Edino ene želje mine more izpolniti. To je, da bi imel pajka. Moja mama se namreč zelo boji pajkov. Preden zaspim, me vedno pokrije in zaželi lahko noč. To mi je tako lepo. Brez nje bi bilo moje življenje dolgočasno, žalostno. Bilo bi nemogoče živeti, ker nične bi znal, saj me vsak dan kaj novega nauči. Moja mama je dobrega srca ter zelo prijazna. Kadar… Nadaljuj z branjem →

© 2016 www.mladi-literat.si. Vse pravice so zaščitene.