5. razred

Tamara Lovrenčič: Skrivnostni ključ

Ime mi je Tamara, moji prijateljici pa Lilija. Sva skrivnostni detektivki. Preživljava razne pustolovščine. Najraje pomagava ljudem, ki naju večkrat spravljajo v smeh. Recimo: petletna deklica, ki je izgubila razcefrano punčko, ki je bila pod posteljo, ali pa osemletni deček, ki je iskal svoje starše, ki so bili v kleti, ali pa zelo stara babica, ki je iskala svoji palčki za pletenje šalov, ki jih je imela pred nosom. Opravljava razne nevarne primere, kot so razne tatvine, umori in opravka z raznimi kriminalci. Pri najinem delu morava biti zelo previdni. Nekega dne sva se odpravili na sprehod skozi strašljiv gozd. Ko sva šli po potki, nama je postalo žal. Mimo naju so leteli veliki netopirji. Zagledali pa sva tudi veliko umazano lobanjo. V njej je bilo zagotovo 100 pajkov, lahko pa tudi rečem 1000! Hoteli sva steči nazaj, ampak nazaj sta bili dve potki. Nisva… Nadaljuj z branjem →

Pia Majerič: Jaz butalska pamet

Bila je jesen in tudi me, še tako majhne miši, smo slišale za Butale, mesto, kjer imajo najboljši sir. V mestu, kjer prebivam, kakšnih sto mišokorakov za Butalami,pa je bil živ dolgčas. Pa je ta dan v našo krčmo naneslo prav Butalce. Le tisti krat je krčmar lovil miši po kleti. Mu je ena ušla, je skočil k drugi, mu je ta ušla in hop! – me je zgrabil in vtaknil v votel sod ter ga zamašil. Kasneje je nekaj cingljalo in sod se je odprl in od prvi priliki sem skočila ven in se zaletela v brke nekemu možakarju, nato pa stekla v prvo največjo hišo. Ko sem se zatekla na veliki stol, so me nek Malouhonožec, Vinkodajsa in Mokrohlačec povpraševali, kakšna bo lani letina, ali bo ravnatelj Butošole postavil redkord in preskočil Butalsko sredi cestno svetilko,…Odgovorila sem jim v miščini : mi, mi,… Nadaljuj z branjem →

Pia Majerič: Če bi imela butalskega učitelja

Jasnega jesenskega dne so v naši šoli razglasili, da dobimo novega učitelja, ki bo poučeval 5. razred. Toda to ni bil navaden učitelj, temveč butalski učitelj. V ponedeljek je stopil v razred, oblečen v kratko majico in dolge živordeče hlače. Na majici pa je imel napisano svoje ime: Uhlogladec. Brez da bi pozdravil ali nas vsaj pogledal, je na tablo pritrdil nova pravila, ki jih bomo morali upoštevati. Končno je spregovoril in nam jih glasno, da so se tresle vse klopi, prebral: “Najstrožje prepovedano je delati domače naloge, pohvaljen si ob slabih ocenah, če kaj ušpičiš, si nagrajen in to tako, da lahko učitelja ves odmor masiraš po ramenih.«(Kar je bilo seveda všeč le njemu.) Že takoj naslednjo uro, ko smo imeli na urniku butomatiko, smo pisali test, ki je bil nenapovedan. Na testu so bili napisani vsi dogovori, sami pa smo morali napisati vprašanja.… Nadaljuj z branjem →

Pia Majerič: Moja največja počitniška vragolija

Bilo je povsem običajno počitniško jutro, sredi avgusta. Z atijem sva se namenila iti v terme. Tokrat je bilo malo drugače, saj sva šla s kolesom, z nama pa je šel tudi Aljaž. Peljali smo se ob Dravi, kjer je prijetno pihal nežen veter. Srečali smo mnoge pohodnike in tudi druge kolesarje. Pot je bila dolga, a zelo lepa. Vse bolj se je bližala dvanajsta ura, ko je postajalo vedno bolj vroče in vroče. Ko smo prispeli, sva z atijem pustila kolesa pri Aljažu, ki je doma zelo blizu term. Ko sem zagledala vodo, sem si želela, da bi v tistem hipu zaplavala in se osvežila. Namestili smo brisače in kot bi mignil bili v vodi. Z atijem sva šla na vse vrste toboganov. Bilo je zares veselo. Ati je potem skočil iz skakalnice in sicer iz treh metrov, nato pa še iz petih metrov.… Nadaljuj z branjem →

© 2014 www.mladi-literat.si. Vse pravice so zaščitene.